"Kako? Ne verjameš?" so me vprašale
včeraj popoldan ogorčene oči.
Verjamem. Zakaj ne? A zame ni takšen
bog, kakor verjetno vidiš ga ti.
Predvsem verjamem v sončne vzhode,
v to, da ob njem mi je v srcu toplo,
verjamem v spomladanske sprehode
in da v gorah je vedno lepo.
Verjamem v vile, v zvezde in škrate,
verjamem v dobre in srečne dni
in ob vsem tem verjamem še vate,
saj si le človek izgubljen med ljudmi.
0 komentarji:
Objavite komentar