Volk

Ne skrbi, zdaj si ujet v obroč.
Volkovi nežno stopamo skozi noč.
Poskusi zbežati, se nič ne mudi,
Vabijo nas tvoj vonj in sledi.
Si se že upehal? Tudi prav.
Zdaj vsaj vsi vemo kje boš končal.

Plen se v grmovju še zadnjič prihuli,
ko volk v polno luno zatuli.
Prestrašeno čaka. Kaj bo, če bo?
Je to res konec? Zakaj? Kako?
Varljiva tišina, skok in kri;
tako volk v srebrni noči lovi.

0 komentarji: