OPROSTI

Oprosti mi
za tiste dni,
ko sem v obupu kričala,
ko si nisem priznala,
da sem se motila,
da ga (še vedno) nisem pozabila.
Žal mi je,
a bil je edini,
ko vzel je srce,
so ostali spomini.
Otočkov sreče malo
v morju bolečine.
Mislila, da se bo končalo,
a sploh ne mine.
V tem trpljenju,
odrešenju,
najdenju
in izgubljenju
sem se eno odločila:
"Ne bom več ljubila.
Ne bom več dajala.
Sebična bom
in bom samo jemala!"