LJUBEZEN

Nisem popolna,
to praviš ti.
Nisem popolna,
nimam božanskih oči.
Nisem popolna
kot morda se ti zdi.
Samo človek sem,
ki le enkrat živi.

Zdaj morda se zdim ti lepa,
a to je le utrip srca.
Na starost morda bom slepa
in povsem osamljena.

Ti bo tudi takrat v očeh žarel
takšen ogenj strasti?
Me boš tudi takrat objel,
rekel: "Tako lepa si…"?

In v najini pozni jeseni
kot nekoč bom zašepetala:
"Ljubim te…" in ti nežno roko podala
in tesno objeta, kakor takrat,
na sprehod po rumenečem listju
bova odšla – morda zadnjikrat.